Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je napovedala poostritev nadzora nad tankerji, ki naj bi prevažali rusko nafto, kot neposreden odziv na nedavno poškodbo podvodnega komunikacijskega kabla med Finsko in Estonijo. Kallas je Moskvo obtožila vpletenosti v napade na kritično infrastrukturo in poudarila, da bo unija povečala naložbe v nove kabelske povezave, izboljšala spremljanje podmorja ter okrepila pripravljenost na popravila. Ukrepi so usmerjeni predvsem proti tako imenovani ruski floti v senci, ki se izogiba mednarodnim sankcijam. Predsednik Evropskega sveta António Costa je potrdil, da evropske institucije pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Finskem zalivu. Po navedbah finskih in estonskih oblasti je prišlo do poškodbe podatkovne povezave med Helsinki in Talinom, zaradi česar so finske oblasti že pridržale tovorno ladjo Fitburg z ruskimi državljani v posadki. Rusko veleposlaništvo v Helsinkih je v zvezi z incidentom že zaprosilo za dodatne informacije in napovedalo konzularno pomoč svojim državljanom, medtem ko Bruselj vztraja pri zaščiti evropske strateške infrastrukture pred hibridnimi grožnjami.

Ameriška vlada je Naftni industriji Srbije (NIS) podaljšala operativno licenco za nemoteno delovanje do 23. januarja, s čimer je podjetju omogočila dodatnih 84 dni delovanja po uvedbi ameriških sankcij. Po neuradnih informacijah, ki jih povzema Radio-televizija Srbije (RTS), so ZDA odločitev sprejele v luči tekočih pogajanj o lastniški spremembi v srbskem naftnem podjetju. Trenutno naj bi potekali intenzivni pogovori med ruskim energetskim gigantom Gazprom, ki je večinski lastnik NIS, in madžarsko energetsko skupino MOL. Cilj omenjenih pogajanj je prodaja ruskega večinskega deleža madžarski družbi, s čimer bi se NIS izognil posledicam ameriških sankcij, uvedenih zaradi ruskih lastniških povezav. Če bi bila kupoprodaja uspešno zaključena do postavljenega roka, bi to podjetju omogočilo dolgoročno stabilnost in nemoteno poslovanje na mednarodnih trgih. Ameriška stran naj bi s tem podaljšanjem licence omogočila dovolj časa za izvedbo lastniškega umika ruskih subjektov iz strateško pomembnega srbskega energetskega podjetja.

Administracija v Washingtonu je podaljšala operativno licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Odločitev ameriških oblasti prihaja po 84 dneh sankcij, ki so bile uvedene proti srbskemu energetskemu podjetju, v katerem ima večinski delež ruski Gazprom Neft. Podaljšanje licence omogoča nadaljnje nemoteno poslovanje podjetja v obdobju veljavnosti novega dovoljenja. Novico o podaljšanju licence je prvi sporočil srbski nacionalni medij RTS, ki se sklicuje na vire v Washingtonu. Ta poteza ameriške administracije je ključnega pomena za srbski energetski sektor, saj NIS predstavlja hrbtenico energetske oskrbe v državi. Čeprav so podrobnosti o morebitnih novih omejitvah ali pogojih v okviru te licence skope, odločitev zagotavlja kratkoročno stabilnost podjetja na mednarodnih trgih.

Rafinerija nafte v Pančevu je ponovno začela obratovati, potem ko je družba Naftna industrija Srbije (NIS) prejela potrebno dovoljenje Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu. Novico o pridobitvi licence, ki velja do 23. januarja, je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Prekinitev dela je bila posledica usklajevanja s sankcijami, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti ruskim pravnim osebam, saj je NIS v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Ponoven zagon rafinerije je ključnega pomena za stabilno oskrbo srbskega trga z naftnimi derivati, saj gre za edini tovrstni objekt v državi. Pridobitev licence OFAC omogoča nemoteno finančno poslovanje in nabavo opreme, kljub lastniški strukturi podjetja. Srbska vlada se je v zadnjem obdobju aktivno pogajala z ameriškimi organi, da bi zagotovila izjemo za NIS in preprečila morebitno energetsko krizo v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij in deljenja kritičnih uredniških prispevkov izrazil nezadovoljstvo nad ravnanjem ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na resno zaustavitev njegovih prizadevanj za hitro sklenitev mirovnega sporazuma v Ukrajini. Trumpov odziv je sledil Putinovim napovedim o reviziji preteklih dogovorov, kar so analitiki označili za poskus manipulacije in zavlačevanja s strani Kremlja. Nekdanji visoki uslužbenci obveščevalne agencije CIA ob tem opozarjajo, da Putin izkorišča Trumpovo naivnost in ego, da bi dosegel strateško prednost na terenu, medtem ko Trumpov domnevni mirovni načrt, ki naj bi bil že 95-odstotno usklajen, v praksi razpada. Zaradi nastalih razmer se v ameriški administraciji že pripravljajo alternativni scenariji oziroma načrti B. Ti vključujejo stopnjevanje pritiska na cene ruske nafte, kar bi neposredno oslabilo rusko vojno gospodarstvo, ter iskanje posredne pomoči pri Kitajski, ki bi lahko odigrala ključno vlogo pri stabilizaciji razmer. Trumpova delitev uredniškega komentarja New York Posta, ki Putina obtožuje laganja o nedavnih ukrajinskih napadih, kaže na premik v komunikacijski strategiji Bele hiše, kjer se zdi, da so obdobja neposredne pohvale ruskega voditelja vsaj začasno končana pod pritiskom kongresnih volitev in republikanskega razpoloženja.